Obveščamo Vas, da je danes ponoči umrl
MIRO STERŽAJ
28.02.1933 – 08.11.2020
V lepo nedeljsko jutro je iz Ljutomera in Prlekije, preko Prekmurja in cele Slovenije in kasneje še na Hrvaško in v Srbijo, boleče odjeknila novica, da nas je zapustila velika svetovna, Jugoslovanska in Slovenska, kegljaška legenda, Miroslav Steržaj. Skoraj tri desetletja je bil vrhunski igralec, ki se ponaša s številnimi medaljami in vrhunskimi dosežki.
Njegova življenjska pot se je začela 28. februarja 1933 na Rakeku na Notranjskem. Tu je zelo uspešno končal osnovno šolo. Nižjo gimnazijo pa je zaključil v Logatcu. Potem pa ga je pot vodila v Ljubljano, kjer je uspešno končal srednjo ekonomsko šolo. V tem času je dobil tudi ponudbo za službo v Ljutomeru, katero je takoj sprejel in se odpravil na vzhod Slovenije. Že kmalu je tu napredoval. Kasneje pa je študiral na Višji Pravni šoli v Mariboru. Na koncu pa je bil kar 26 let, do leta 93, direktor Ljutomerskih Mlekarn, katere so v njegovem času močno napredovale in se razvile v zelo dobro podjetje. Iz te funkcije pa je potem odšel v zaslužen pokoj.
V njegovi mladosti je imel šport pomembno vlogo. Na Rakeku je v tistem času bilo zelo dobro, razvito kegljanje. Kot dosti njegovih sovrstnikov, se je zelo aktivno in uspešno posvetil temu športu. Postajal je vse boljši. Pravi razcvet pa je doživel v Ljutomeru, kjer je bil član kluba od 1950 do leta 1962. V tem času je postal tudi reprezentant Jugoslavije. Prvi veliki zvezdni trenutek je doživel leta 1964, ko je v Budimpešti na 5. evropskem prvenstvu, postal evropski prvak, tako med posamezniki, v dvojicah in z reprezentanco Jugoslavije. Že prej pa je je nastopil na svetovnih prvenstvih, kjer je bil leta 1957 na Dunaju, in dve leti kasneje v Bautzenu v Vzhodni Nemčiji, ekipni svetovni prvak z reprezentanco Jugoslavije. Iz Ljutomera pa je leta 1962 prestopil k Braniku iz Maribora, ki je bil v tistih časih eden najboljših klubov pri nas v Sloveniji. Tu v Mariboru je bil vse do leta 1978, ko je prestopil v Radensko iz Radencev, ki je postajala vse bolj spoštovanja vredna ekipa. Tudi v kasnejšem času je izredno uspešno nastopal za Jugoslavijo na svetovnih prvenstvih. Krona njegove kariere pa je bil naslov svetovnega prvaka med posamezniki leta 1968 v Linzu v Avstriji. Tu se je zelo razveselil tudi srebra skupaj z Jožetom Turkom v dvojicah. Miroslav Steržaj je nastopil kar na dvanajstih svetovnih prvenstvih, kar je seveda odličen podatek. Na najlepši način pa se je poslovil od reprezentančnega dresa doma, ko je bi bilo leta 1984 svetovno prvenstvo v Ljubljani, ko je za zaključek osvojil ekipni bron. Njegova bera je bila tako neverjetna. Kar tri zlate ekipne in še pet bronastih medalje. Poleg naslova svetovnega prvaka, pa se je veselil tudi treh srebrnih medalj v dvojicah. Ob tem pa je dva krat postavil tudi svetovni rekord in osvojil še številne naslove državnega prvaka Jugoslavije. Za njim je tako izredno bogata kariera, katero je zaključil leta 2002 v Radenski. Vse do lani pa je še vedno prihajal z veseljem igrati za svojo rekreacijo.
Miroslav ima za seboj izredno bogato športno kariero. Za katero pa se lahko zahvali tudi svoji ženi Cvetki, katera ga je v mlajših letih ne samo vzpodbujala ampak mu odločno stala ob strani. Bil je izredno priljubljen in zelo spoštovan kot igralec, kateremu je bil fair-play veliki zakon. Nekateri starejši se zelo radi spominjajo Miroslava, kako je bil nepopustljiv do sebe. Če se mu je na tekmi slučajno pripetila » ribica« (prazen met) vedo povedati, da je po tekmi nadaljeval trenirat in vrgel 50 ali tudi 100 metov na kegelj ali pozicijo, katero je zgrešil. Veliko spoštovanja pa si je pridobil po Evropi in po nekdanji Jugoslaviji predvsem zaradi obnašanja in prijateljstva. Spoštovali so ga kot izvrstnega ekipnega igralca, saj je vedno v tej konkurenci dal svoj maksimum.
Legenda, Miroslav Steržaj, je za seboj pustil tudi hčerko Jacqueline in Harryja. Oba sta našla športno pot v kegljanju. Hčerka še igra za Lendavo, medtem ko je sin Harry razveselil svojega očeta, ko je z Slovenijo postal svetovni prvak. S kegljanjem pa sta se po dedovih stopinjah začela ukvarjati tudi vnuka Miko in Jani.
Dodajmo še, da je bil Steržaj zelo aktiven tudi v gospodarstvu in s tem v politiki. Vzel pa si je čas tudi za kulturo. Zelo rad je pel. Zato si je pridobil tudi naziv, najboljši pevec med kegljači in najboljši kegljač med pevci. Dolga leta je nastopal v Ljutomerskem oktetu.
V svojem življenju je prejel mnogo priznanj. Že leta 1968 je osvojil kot prvi kegljač pri nas Bloudkovo Nagrado. Prejel pa je več najvišjih priznanj kegljaške zveze Slovenija. Leta 2012 pa je bil sprejet v »Hišo Slavnih«. S tem je postal del zgodovinskega spomina na pionirje in junake slovenskega športa preteklega stoletja.
Glavni krivec za prerano slovo Miroslava Steržaja, je bila tromboza, zaradi katere je bil sprejet v bolnico Murska Sobota. Potem pa se ji je pridružil Covid-19 in življenjska nit se je pretrgala.
Vsem najbližjim želim iskreno sožalje, najprej v svojem imenu, v imenu vseh kegljačic in kegljačev. Počivaj v miru.
Miroslav! Hvala ti za vse kar si storil za kegljaški šport. Slava ti.
Ljubljana 09.11.2020.
Kegljaška zveza Slovenije
Predsednik Milan Kurelič
