Sledite nam na

Novice

Miro Steržaj dopolnil 80 let

Danes 28. februarja je 80 let dopolnil kegljaška legenda Miro Steržaj. Ob jubileju mu iskreno čestita tudi Kegljaška zveza Slovenije.

Ob tej priložnosti je Borut Planinšič pripravil kraj tekst, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.

MIRO STERŽAJ, 28.2.1933

miro

80 LET LEGENDE MIRA STERŽAJA

Zgodnje življenje in šolanje

Miro Steržaj se je rodil v revni družini očetu Janezu, ki je bil po poklicu železničar, in materi Ivani, ki je bila gospodinja. Osnovno šolo je obiskoval na Rakeku, po tem pa se je vpisal v nižjo gimnazijo v Logatcu. Pri 14 letih se je vpisal na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, ki jo je uspešno končal leta 1950. Kasneje se je vpisal na Višjo pravno šolo v Mariboru (1964-1968)…

Miro je poročen z ženo Terezijo (roj. Krajnc), ki je bila višja medicinska sestra. Ima hčerko Jacqueline in sina Harryja, ki je prav tako vrhunski kegljač (nosilec petih medalj na svetovnih prvenstvih, večkratni državni prvak posamično in v parih ter z ekipo KK Konstruktor Maribor).

Gospodarsko delovanje

Leta 1950 se je kot 17 letni mladenič preselil v Ljutomer, kjer je delal na tajništvu za notranje zadeve kot finančni manipulant. To službo je opravljal do leta 1953, ko je moral nastopiti vojaški rok. Ko se je vrnil iz vojske je opravljal službo finančnega inšpektorja v Ljutomerskem okraju. Leta 1955 je začel delati pri Mlekoprometu v Ljutomeru, kjer je bil 12 let komercialni direktor. Leta 1967 je bil imenovan za direktorja, to funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1993. V tem 26 let trajajočem obdobju je mlekarno posodobil, uvedel pridelovanje ljutomerskega Ementalca, trdega sira Zbrinca in topljenega sira Slovenke, ki so pozneje postali zelo priljubljeni po vsej Sloveniji. V tem času je tudi Mlekopromet postal ena izmed glavnih sirarn v Sloveniji. Po upokojitvi v vlogi direktorja podjetja se je odločil, da bo ostal v mlekarstvu in je postal strokovni tajnik Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije, to funkcijo je opravljal do leta 2003, ko je dokončno prenehal s službovanjem. Za gospodarske dosežke je prejel tudi Kraigherjevo nagrado.

Politično delovanje

Tik preden je vstopil v JLA, se je leta 1953 pridružil Komunistični partiji Slovenije, katere član je bil do leta 1990. V tem času je opravljal številne pomembne politične funkcije. Sprva je v postal predsednik občinskega komiteja v Ljutomeru z dveletnim mandatom. Sledila je njegova uspešna politična pot, osem let (dva mandata) je bil podpredsednik ljutomerske občine ter prav tako osem let podpredsednik zbora občin. Leta 1988 postal predsednik ljutomerske občine, to funkcijo je opravljal do slovenske osamosvojitve leta 1991. Takrat je postal član državnega sveta, to funkcijo je opravljal med letoma 1992 in 1997. Med letoma 1998 in 2002 je bil podžupan Ljutomera, ki mu je takrat županoval Jožef Špindler. Leta 2003 je bil za vso svoj prispevek k delovanju občine imenovan za častnega občana občine Ljutomer.

Kulturno delovanje

Leta 1963 je bil soustanovitelj Ljutomerskega okteta, kjer je pel kot prvi tenor, sedaj pa poje kot drugi tenor. Steržaj je odličen solist in je bil zato vedno prva izbira za solistične nastope pri oktetu. Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika Kulturnega društva Ivan Kaučič v Ljutomeru, pri katerem deluje tudi oktet.

Športna kariera

Miro je svojo športno pot začel že kot otrok, ko je postavljal keglje italijanskim vojakom med vojno. Med šolanjem na srednji šoli je kot postavljač kegljev kdaj pa kdaj zalučal tudi kakšno kroglo. Ko je prišel v Ljutomer, se je vpisal v nogometni in kegljaški klub, kjer je tekmoval do odhoda v vojsko leta 1953. Po odslužitvi vojaškega roka je začel redno trenirati in je leta 1955 dosegal odlične rezultate ter se naposled uvrstil v jugoslovansko državno reprezentanco, v kateri se je obdržal rekordnih 30 let – do leta 1985. Leta 1962 je prestopil v enega izmed najboljših slovenskih klubov KK Branik iz Maribora, kjer je dosegel tudi največje osebne uspehe. Leta 1964 je na evropskem prvenstvu osvojil naslov absolutnega evropskega prvaka, kar pomeni, da je zmagal v vseh kategorijah, posamično, v parih in ekipno. Čez štiri leta mu je uspel še en podvig, saj je z odličnim posameznim nastopom osvojil zlato medaljo na svetovnem posamičnem prvenstvu in s tem postal prvi Jugoslovan oziroma Slovenec z  naslovom svetovnega prvaka v kegljanju. Kegljal je tudi za KK Čarda, ki se je kasneje združil s KK Radenska, kamor je prestopil leta 1977 in tam dosegel še kopico odličnih rezultatov, dokler se leta 2001 ni poslovil od tekmovalnega kegljanja. Z delom v klubu je nadaljeval kot tehnični vodja oziroma vodja tekmovalne komisije, kar opravlja še sedaj. Prav tako še tudi rekreativno keglja, je tudi kegljaški sodnik in učitelj svojih vnukov Janija in Mika. Bil je tudi podpredsednik Kegljaške zveze Slovenije, katere častni član je. Za odlične športne dosežke je med drugim prejel Bloudkovo nagrado. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Največji tekmovalni dosežki Mira Steržaja v kegljanju

Miro Steržaj je na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojil 17 medalj (7-5-5), na slovenskih in jugoslovanskih posamičnih prvenstvih pa 37 medalj (25-8-4).

SVETOVNA PRVENSTVA (4-3-5=12)

ZLATO: ekipno 1957, ekipno 1959, ekipno 1976, posamično 1968

SREBRO: pari 1968 (z Jožetom Turkom), pari 1974 (z Nikolo Dragašem), pari 1976(z Dragašem)

BRON: ekipno 1966, ekipno 1972, ekipno 1974, ekipno 1980, ekipno 1984

EVROPSKA PRVENSTVA (3-2-0=5) 

ZLATO: posamično 1964, pari 1964 (s Francem Mlakarjem), ekipno 1964

SREBRO: ekipno 1958,  ekipno 1960

Miro Steržaj je bil kot član Branika, Čarde in Radenske na prvenstvih Slovenije 9 krat posamični prvak in enkrat podprvak ter tudi 3 krat prvak v parih; bil je tudi 7 krat prvak Jugoslavije, 7 krat podprvak in 2 krat tretji ter še 6 krat prvak v parih in 2 krat tretji (skupno 37 medalj na slovenskih in jugoslovanskih prvenstvih).

ROJENI  28.FEBRUARJA

1901: Linus Carl Pauling, ameriški fizik in kemik, nobelovec

1926: Svetlana Alilujeva, Stalinova hčerka

1933: Miro Steržaj, slovenska kegljaška in športna legenda

1940: Mario Andretti, italijanski avtomobilski dirkač v formuli 1

1940: Joe South, ameriški soul in pop pevec (Games people play…)

1942: Brian Jones, rocker, kitarist skupine Rolling Stones (u.1969)

1942: Dino Zoff, italijanski nogometni golman (Udinese, Mantova, Napoli, Juventus…)

1944: Sepp Maier, nogometni golman Bayerna (473 nastopov) in nemške reprezentance (95)

1951: Gustavo Thoeni, italijanski alpski smučar, štirikratni skupni zmagovalec svetovnega pokala, olimpijski prvak v veleslalomu 1972…

1973: Eric Lindros, kanadsko-ameriški hokejist (New York Rangers…)

1979: Primož Peterka, slovenski smučarski skakalec

1979: Ivo Karlović, hrvaški teniški igralec

1985: Jelena Janković, srbska teniška igralka

Dokument:

Še več zanimivosti si lahko preberete v prilogi. Povezava

Facebook

Prihajajoči dogodki

  1. 4. februarja 2023 - 5. februarja 2023

    12. krog v slovenskih ligah

  2. 8. februarja 2023

    Člani – DP Sprint

  3. 9. februarja 2023 - 12. februarja 2023

    Svetovni pokal posamezno za člane in U23 (Rijeka)

  4. 11. februarja 2023

    Člani – DP v Tandem Mix dvojicah

  5. 11. februarja 2023

    U18 – DP v Tandem Mix dvojicah

Zadnje novice